Najboljša orodja za analitiko spletnih strani so Google Analytics 4 za analizo obiska, Google Search Console za SEO podatke, Microsoft Clarity za vedenje obiskovalcev, Ahrefs ali Semrush za analizo konkurence, Screaming Frog za tehnično analizo ter PageSpeed Insights za hitrost in uporabniško izkušnjo. Najboljša izbira zato ni eno orodje, ampak kombinacija glede na to, kaj želite ugotoviti.
Na Herk.si bi osnovni analitični komplet sestavili takole:
| Orodje | Najbolj uporabno za | Kaj lahko ugotovimo |
|---|---|---|
| Google Analytics 4 | obisk in konverzije | od kod prihajajo obiskovalci, kaj počnejo in ali konvertirajo |
| Google Search Console | SEO uspešnost | po katerih iskanjih nas uporabniki najdejo, prikazi, kliki in pozicije |
| Microsoft Clarity | vedenje obiskovalcev | kam klikajo, kako scrollajo in kje se na strani ustavljajo |
| Ahrefs / Semrush | SEO in konkurenca | ključne besede, backlinki, konkurenti in vsebinske priložnosti |
| Screaming Frog | tehnični pregled | nedelujoče povezave, statusne kode, meta podatki, indeksabilnost in struktura |
| PageSpeed Insights | hitrost strani | Core Web Vitals in težave, ki vplivajo na zmogljivost strani |
| Looker Studio | poročanje | združevanje različnih podatkov v pregledne dashboarde |
Pomembno pa je razlikovati med zbiranjem podatkov in njihovo interpretacijo.
Google Search Console nam lahko na primer pokaže, da je neki URL v treh mesecih izgubil 40 % klikov. Sam podatek pa nam še ne pove, ali je vzrok padec pozicij, manjše povpraševanje, sprememba SERP-a, konkurenca, tehnična težava ali napačno zadovoljitev iskalnega namena.
Če imate podatke pred sabo, vendar ne veste, kaj je na spletni strani dejansko smiselno izboljšati, lahko naslednji korak namesto še enega analitičnega orodja predstavlja strokovni pregled. SEO-Praktik.si denimo ponuja brezplačno analizo spletne strani, s katero lahko preverite njene SEO priložnosti in dobite konkretnejše izhodišče za nadaljnjo optimizacijo.
To se nam zdi pomembna razlika.
Orodje nam pove, kaj se je zgodilo. Analiza pa nam mora pomagati ugotoviti, kaj je na podlagi teh podatkov smiselno narediti naslednje.
Katero orodje za analitiko spletne strani izbrati glede na to, kaj želite izvedeti
Orodje za analitiko spletne strani izberite glede na vprašanje, na katerega želite odgovor. Za obisk in konverzije uporabite Google Analytics 4, za organsko vidnost Google Search Console, za vedenje obiskovalcev Microsoft Clarity, za SEO konkurenco Ahrefs ali Semrush, za tehnične težave pa Screaming Frog in PageSpeed Insights.
Na SEO Herk.si se nam zdi to precej bolj uporaben način izbire kot iskanje enega »najboljšega« orodja.
Če nas zanima, od kod prihajajo obiskovalci in katere strani obiskujejo, odpremo Google Analytics.
Če želimo vedeti, s katerimi iskalnimi poizvedbami nas ljudje najdejo na Googlu, je precej bolj uporaben Google Search Console.
Če imamo obisk, vendar uporabniki ne oddajo povpraševanja ali opravijo nakupa, lahko Microsoft Clarity pokaže nekaj, česar iz številk težko razberemo: kje obiskovalci klikajo, kako daleč pridejo po strani in pri katerih elementih se njihovo vedenje začne zapletati.
Pri SEO analizi se slika ponovno spremeni.
Takrat nas lahko zanima, zakaj konkurent rangira pred nami, katere ključne besede že pokrivamo, katere backlinke ima konkurenca ali katere vsebinske priložnosti smo spregledali. Tu prideta precej bolj do izraza Ahrefs in Semrush.
Če pa sumimo, da je težava tehnična, bomo potrebovali nekaj drugega. Screaming Frog nam pomaga pregledati strukturo URL-jev, preusmeritve, statusne kode, meta podatke in druge tehnične elemente, PageSpeed Insights pa pokaže težave z zmogljivostjo in Core Web Vitals.
Zato bi pred nakupom kateregakoli plačljivega analitičnega orodja najprej zapisali eno vprašanje:
Kaj želimo z njegovo pomočjo ugotoviti, česar trenutno ne moremo?
To je presenetljivo dober filter.
Podjetje lahko plačuje Google Analytics, Ahrefs, Semrush in še nekaj dodatnih platform ter ima na voljo ogromno podatkov. Če nihče redno ne preverja, kaj se je spremenilo in zakaj, imamo predvsem zelo drag način zbiranja številk.
Po drugi strani lahko že kombinacija nekaj brezplačnih orodij odgovori na velik del vprašanj manjšega spletnega mesta.
Začnimo zato pri najbolj osnovnem: kaj nam Google Analytics 4 dejansko pove in česa iz njega ne moremo ugotoviti?
Google Analytics 4 – kaj obiskovalci počnejo na vaši spletni strani
Google Analytics 4 (GA4) je najbolj uporaben za spremljanje obiska, virov prometa, vedenja obiskovalcev in konverzij na spletni strani. Z njim lahko ugotovimo, od kod uporabniki prihajajo, katere strani obiskujejo in ali opravijo dejanja, ki so za spletno stran poslovno pomembna.
Na Herk.si bi GA4 zato postavili med osnovna analitična orodja skoraj vsakega spletnega mesta.
Če spletna trgovina v enem mesecu ustvari 20.000 obiskov, nas sama številka ne zanima veliko. Precej uporabneje je ugotoviti, koliko obiskovalcev je prišlo iz Googla, koliko iz oglaševanja, družbenih omrežij ali drugih spletnih strani in kateri izmed teh obiskovalcev so dejansko opravili nakup.
Podobno lahko pri storitveni strani spremljamo oddana povpraševanja, klik na telefonsko številko, prijavo na e-novice ali drugo dejanje, ki smo ga določili kot konverzijo.
GA4 nam tako pomaga odgovoriti na poslovno pomembno vprašanje:
Kateri promet nam dejansko nekaj prinaša?
Ima pa Google Analytics pomembno omejitev.
Če opazimo, da je organski obisk v zadnjih treh mesecih padel za 30 %, nam GA4 zelo dobro pokaže da se je padec zgodil. Precej slabše pa odgovori na vprašanje, zakaj.
Je spletna stran izgubila pozicije? Se je zmanjšalo število iskanj? Je promet izgubil samo en pomemben URL? Je Google spremenil prikaz rezultatov? Je konkurent prevzel naše pozicije?
Za takšno diagnozo potrebujemo podatke neposredno iz iskalnika.
Zato bi Google Analytics skoraj vedno uporabljali skupaj z naslednjim orodjem – Google Search Console, kjer lahko namesto samega padca organskega obiska pogledamo, kaj se je zgodilo s prikazi, kliki, poizvedbami in posameznimi URL-ji v Googlu.
Google Search Console – kaj se z vašo stranjo dogaja v Googlu?
Google Search Console je osnovno brezplačno orodje za spremljanje organske vidnosti spletne strani v Googlu. Pokaže nam, pri katerih iskalnih poizvedbah se stran prikazuje, koliko prikazov in klikov prejema, kakšen je CTR ter kako se spreminjajo povprečne pozicije posameznih URL-jev.
Na Herk.si bi ga zato odprli praktično vedno, ko se vprašanje začne z:
»Kaj se dogaja z našim organskim obiskom?«
Recimo, da Google Analytics pokaže 25-odstotni padec organskega prometa.
V Search Console lahko najprej preverimo, ali so hkrati padli tudi prikazi in pozicije. Nato pogledamo posamezne URL-je in poizvedbe ter precej natančneje omejimo problem.
Če kliki padajo, pozicije in prikazi pa ostajajo približno enaki, težava morda sploh ni izguba rankingov. Spremenil se je lahko CTR oziroma sam SERP.
Če skupaj s kliki padajo tudi prikazi, pozicije pa ostajajo podobne, lahko preverimo sezonskost, spremembe povpraševanja ali izgubo določenega nabora poizvedb.
Če hkrati padajo kliki, prikazi in pozicije, imamo precej močnejši signal, da dejansko izgubljamo organsko vidnost.
Prav takšen vrstni red diagnostike uporablja tudi SEO-Praktik.si v praktičnem vodiču kako ugotoviti, zakaj spletna stran izgublja obisk in pozicije na Googlu. Njihova poanta se nam zdi zelo uporabna: še preden začnemo popravljati vsebine ali tehnične napake, moramo ugotoviti kaj je dejansko padlo in kako širok je problem.
To je tudi dober primer omejitve analitičnih orodij.
Search Console nam lahko pomaga ugotoviti, da večino izgube povzroča pet URL-jev in da so ti izgubili določeno skupino poizvedb.
Toda še vedno nam ni dokazal zakaj.
Morda se je spremenil search intent. Morda nas je prehitela konkurenca. Morda smo pred padcem spremenili vsebino ali interne povezave. Lahko je prišlo do tehnične težave ali spremembe Googlovega algoritma.
Zato podatkov ne bi uporabljali po logiki:
padec → najdemo SEO napako → napako popravimo.
Bolj varna pot je:
padec → omejimo problem → postavimo možne razlage → preverimo podatke → šele nato spreminjamo spletno stran.
Google Search Console je za prvi del tega procesa izjemno uporabno orodje.
Toda tudi GSC nam ne pokaže, kaj obiskovalec naredi po tem, ko iz Googla dejansko pride na našo stran. Za to potrebujemo drugačen pogled – in tu postane zanimiv Microsoft Clarity.
Microsoft Clarity – kaj uporabniki na spletni strani dejansko počnejo
Microsoft Clarity je brezplačno analitično orodje za spremljanje vedenja obiskovalcev s posnetki sej in toplotnimi zemljevidi. Uporabno je predvsem takrat, ko spletna stran obisk že ima, iz klasičnih analitičnih podatkov pa ne razumemo, zakaj uporabniki ne opravijo pričakovanega dejanja.
Google Analytics nam lahko pokaže, da ima pristajalna stran 2.000 obiskovalcev in samo 15 oddanih povpraševanj.
Clarity nam pomaga pogledati problem z druge strani:
Kaj teh 1.985 obiskovalcev na strani dejansko počne?
Na Herk.si bi ga zato uporabljali predvsem pri analizi strani, kjer promet obstaja, rezultat pa ni takšen, kot bi ga pričakovali.
S toplotnim zemljevidom lahko preverimo, do katerega dela strani uporabniki sploh pridejo. Če je pomemben CTA skoraj na dnu vsebine, 80 % obiskovalcev pa do njega nikoli ne pride, imamo precej uporabno izhodišče za naslednji test.
Posnetki sej lahko pokažejo druge težave: uporabnik večkrat klikne element, ki sploh ni povezava, išče informacijo, ki je ne najde, se vrača po strani ali zapusti obrazec med izpolnjevanjem.
Clarity nam pri tem ne pove:
»Premaknite ta gumb 300 pikslov višje in konverzije bodo zrasle za 18 %.«
Pokaže nam vedenjski vzorec, iz katerega lahko postavimo hipotezo.
To razlikovanje se nam zdi pomembno pri vseh orodjih v tem članku. Več podatkov nam ne pomaga veliko, če vsako metriko avtomatično spremenimo v zaključek.
Če na primer uporabniki skoraj ne scrollajo, razlog ni nujno predolga stran. Morda že zgornji del vsebine odgovori na njihovo vprašanje. Morda pa jih ravno nasprotno ne prepriča dovolj, da bi nadaljevali.
Analitika pokaže signal. Kontekst mu da pomen.
Zato bi Clarity uporabljali skupaj z GA4 in Search Console: prvi pokaže vedenje na strani, drugi širšo pot obiskovalca in konverzije, tretji pa pojasni, kako je uporabnik do nas prišel iz Googla.
Vsa tri orodja pa imajo skupno omejitev: večinoma analizirajo našo lastno spletno stran in njene obiskovalce.
Če želimo izvedeti, zakaj konkurent rangira pred nami, za katere ključne besede dobiva promet in od kod pridobiva backlinke, moramo pogledati še izven lastnih podatkov. Tu prideta na vrsto Ahrefs in Semrush.
Ahrefs ali Semrush – kaj lahko izveste o konkurenci
Ahrefs in Semrush sta uporabna predvsem za analizo ključnih besed, konkurentov, backlinkov in SEO priložnosti, ki jih iz Google Analytics ali Search Console ne moremo videti. Search Console nam pokaže podatke naše strani, SEO platforme pa omogočijo primerjavo z drugimi spletnimi mesti.
Na Herk.si bi ju zato uporabili predvsem takrat, ko vprašanje ni več:
»Kaj se dogaja z našo spletno stranjo?«
ampak:
»Zakaj so drugi pred nami?«
Če konkurent za pomembno ključno besedo zaseda tretje mesto, mi pa smo na 16., lahko preverimo precej širšo sliko. Za katere povezane izraze se uvršča njegova stran, koliko ocenjenega organskega prometa prejema, katere druge vsebine podpira okoli iste teme in katere spletne strani nanjo linkajo.
Tako lahko odkrijemo tudi priložnosti, ki jih v lastnih podatkih še ni.
Če konkurenti pridobivajo organski obisk z vsebinami o problemu, ki ga na naši strani sploh ne obravnavamo, nam Search Console tega ne more lepo pokazati – Google nima URL-ja, ki bi ga za to temo resno testiral.
SEO platforma lahko zato pomaga pri odkrivanju vsebinskih vrzeli.
Toda pri podatkih bi bili previdni.
Številke o prometu, pozicijah in iskalnih volumnih v Ahrefsu ali Semrushu so večinoma ocene na podlagi njihovih podatkovnih baz in modelov, ne neposredni podatki konkurentovega Google Analytics računa.
Če Ahrefs oceni, da konkurent dobiva 8.000 organskih obiskov mesečno, tega zato ne bi predstavljali kot dejstvo.
Bolj nas zanima vzorec:
Katere strani mu prinašajo največ vidnosti? Za katere teme je močan? Kateri URL-ji imajo veliko backlinkov? Kje ima nekaj, česar mi nimamo?
Prav pri takšni analizi postane jasno, zakaj enega analitičnega orodja težko razglasimo za absolutno najboljšega.
Google Analytics ima boljše podatke o našem dejanskem prometu. Search Console ima neposredne podatke o naši Google vidnosti. Ahrefs in Semrush pa nam omogočita pogled izven meja lastne spletne strani.
In tudi to še ni celotna slika.
Spletna stran ima lahko dobro vsebino, dovolj backlinkov in zanimive ključne besede, vendar jo zavirajo tehnične težave, ki jih v običajnih prometnih grafih skoraj ne opazimo.
Zato bi naslednji sloj analize namenili orodjema Screaming Frog in PageSpeed Insights.
Screaming Frog in PageSpeed Insights – kako odkrijemo tehnične težave spletne strani
Screaming Frog uporabljamo za tehnični pregled strukture spletnega mesta, PageSpeed Insights pa za preverjanje hitrosti, Core Web Vitals in težav z zmogljivostjo. Orodji sta uporabni predvsem takrat, ko želimo ugotoviti, ali tehnično stanje strani omejuje njeno SEO uspešnost ali uporabniško izkušnjo.
Na Herk.si bi ju uporabljali za precej različni nalogi.
Screaming Frog spletno mesto preišče podobno kot crawler in nam omogoči, da namesto ročnega pregledovanja posameznih URL-jev pogledamo celotno strukturo strani na enem mestu.
Hitro lahko odkrijemo nedelujoče povezave, preusmeritve, podvojene ali manjkajoče naslove, canonical oznake, težave z indeksabilnostjo in strani, ki so v arhitekturi spletnega mesta skoraj skrite.
Pri večjem spletnem mestu je razlika ogromna.
Ročno preveriti 30 URL-jev je še izvedljivo. Pri 3.000 URL-jih pa brez crawlerja hitro izgubimo pregled nad tem, kaj Google na strani sploh lahko najde in kako so posamezni deli povezani med seboj.
PageSpeed Insights rešuje drug problem.
Z njim preverimo zmogljivost posameznega URL-ja in podatke, povezane s Core Web Vitals. Če je stran počasna, lahko dobimo precej konkretne tehnične namige, kje nastajajo težave.
Vendar tudi tu velja isto opozorilo kot pri drugih analitičnih orodjih.
Rdeča številka še ni diagnoza poslovnega problema.
Če PageSpeed Insights pokaže rezultat 55, to samo po sebi še ne pomeni, da bomo s tehničnim posegom in rezultatom 95 avtomatično pridobili boljše Google pozicije ali več prodaje.
Podatek moramo postaviti v kontekst.
Enako velja za Screaming Frog. Orodje lahko najde 600 opozoril, vendar to ne pomeni, da imamo 600 enako pomembnih SEO težav.
Pri analitiki zato ne bi tekmovali v tem, koliko napak lahko odkrijemo, ampak katere izmed njih imajo dovolj dober razlog, da jih sploh začnemo odpravljati.
In ravno zato se nam zdi zanimivo naslednje vprašanje: če imamo manjšo spletno stran in ne želimo takoj kupiti petih profesionalnih platform, koliko takšne analize lahko opravimo sami z brezplačnimi oziroma cenovno dostopnimi orodji?
Katera brezplačna orodja zadostujejo za osnovno analizo spletne strani
Za osnovno analizo spletne strani lahko začnete z Google Analytics 4, Google Search Console, Microsoft Clarity in PageSpeed Insights. Z njimi lahko brezplačno preverite promet, organsko vidnost, vedenje obiskovalcev in zmogljivost strani. Za osnovni pregled zato plačljiva platforma ni vedno prvi nujni korak.
Pravzaprav je pri manjših spletnih straneh pogosto večji problem nekaj drugega: podatke že imamo, vendar ne vemo, kaj naj z njimi naredimo.
Search Console lahko pokaže 500 različnih poizvedb. Google Analytics desetine pristajalnih strani. PageSpeed Insights kup tehničnih priporočil.
Kaj od tega popraviti najprej?
Pri osnovnem pregledu se nam zdi smiselno začeti z URL-ji in ključnimi besedami, kjer spletna stran že kaže potencial za izboljšanje. Če imamo 100 URL-jev, nas ne zanima nujno vseh 100 hkrati. Morda odkrijemo stran, ki je za poslovno pomembno ključno besedo na 11. mestu, drugo z veliko prikazi in malo kliki ter tretjo, ki je nekoč ustvarjala organski obisk, zdaj pa ga izgublja.
Ta pristop nam je všeč predvsem zato, ker analitiko spremeni v prioritizacijo.
Če imamo 100 URL-jev, nas ne zanima nujno vseh 100 hkrati.
Morda odkrijemo stran, ki je za poslovno pomembno ključno besedo na 11. mestu. Druga dobiva veliko prikazov, vendar malo klikov. Tretja je nekoč ustvarjala organski obisk, zdaj pa ga izgublja.
To so tri precej bolj konkretne iztočnice kot:
»Na strani imamo 187 SEO opozoril.«
Brezplačna orodja so zato lahko za začetek popolnoma dovolj, če znamo iz njihovih podatkov izločiti nekaj stvari, ki jih je dejansko vredno preveriti.
Plačljiva orodja postanejo posebej koristna, ko potrebujemo več podatkov o konkurenci, backlinkih, večjem številu ključnih besed ali tehničnem stanju obsežnega spletnega mesta.
Toda niti takrat ne izgine osnovni problem:
več podatkov še vedno ne pomeni boljše analize.
In prav tu postaja zanimiv AI. Ne kot zamenjava za Google Analytics ali Search Console, ampak kot pomoč pri tem, da večje količine podatkov hitreje razvrstimo, primerjamo in iz njih oblikujemo vprašanja, ki jih je vredno preveriti.
Kako lahko AI pomaga pri analizi podatkov spletne strani
AI lahko pomaga pri analizi spletne strani tako, da večje količine podatkov iz Google Search Console, Analyticsa ali SEO orodij razvrsti, primerja in v njih poišče vzorce. Ne nadomesti analitičnih orodij, saj praviloma nima njihovih izvornih podatkov, lahko pa bistveno pospeši njihovo interpretacijo.
Dober primer je izvoz poizvedb iz Google Search Console.
Namesto ročnega pregledovanja nekaj tisoč keywordov lahko podatke predamo AI in zahtevamo, naj jih združi po search intentu, temah ali URL-jih. Nato lahko iščemo skupine poizvedb z veliko prikazi in malo kliki, URL-je tik pod TOP 10 ali teme, pri katerih organska vidnost skozi čas pada.
Podobno lahko naredimo z vsebinami.
AI lahko primerja podatke o organski uspešnosti posameznih URL-jev z njihovo vsebino in pomaga iskati odgovore na vprašanja, kot so:
- Katere teme na strani izgubljajo vidnost?
- Kateri URL-ji se uvrščajo za zelo podobne poizvedbe?
- Katere vsebine dobivajo prikaze za vprašanja, na katera trenutno slabo odgovarjajo?
- Kje imamo vsebinske vrzeli?
Tu je pomembna razlika med AI analizo podatkov in AI ustvarjanjem vsebin.
Če analiza pokaže, da nekemu URL-ju manjka odgovor na pomemben search intent, naslednja poteza ni nujno ukaz »ChatGPT, napiši še 800 besed«.
Pri SEO-Praktik.si so v praktičnem primeru AI vsebinske optimizacije za nov slovenski blog AI uporabili širše: za raziskavo ključnih besed, search intenta, SERP-a, fan-out poizvedb, entitet, vprašanj, strukture in internih povezav. AI je torej del raziskovalnega in optimizacijskega procesa, ne samo generator besedila.
To je tudi način uporabe, ki se nam pri analitiki zdi bolj smiseln.
Najprej podatki → nato AI išče vzorce → iz vzorcev postavimo hipotezo → hipotezo preverimo → šele nato spreminjamo spletno stran.
Obrnjen proces je precej nevarnejši.
Če AI najprej vprašamo, »Zakaj nam je padel organski promet?«, ne da bi mu dali podatke, lahko dobimo deset zelo prepričljivo napisanih razlogov. Nobeden od njih pa ni nujno razlog za naš padec.
AI je zato pri spletni analitiki zanimiv predvsem kot pospeševalnik raziskovanja, ne kot nov vir resnice.
To postaja še pomembnejše pri novi spletni strani. Tam zgodovinskih podatkov še nimamo, zato je veliko bolj smiselno vprašanje, katera analitična orodja in meritve moramo nastaviti že pred objavo, da bomo pozneje sploh imeli kakovostne podatke za odločanje.
Katera analitična orodja nastaviti že pred objavo nove spletne strani
Pred objavo nove spletne strani je smiselno pripraviti vsaj Google Analytics 4, Google Search Console in merjenje ključnih konverzij. Tako začnemo podatke zbirati od prvega dne in lahko pozneje primerjamo rast organske vidnosti, obiska ter poslovnih rezultatov z začetnim stanjem.
Pri novi strani imamo namreč eno veliko prednost: analitike nam ni treba popravljati za nazaj.
Že pred objavo lahko določimo, kaj bomo sploh šteli kot uspeh.
Pri spletni trgovini so to lahko nakupi, prihodki in dodajanja v košarico. Pri storitveni strani oddana povpraševanja, klici ali rezervacije. Pri vsebinskem projektu pa nas lahko bolj zanimajo organska rast, prijave na e-novice ali prehodi na komercialne strani.
Zato analitika po našem mnenju sodi v načrt spletne strani, ne na seznam opravil po njenem lansiranju.
Če se projekta lotevate od začetka, je smiselno analitiko vključiti že v širše načrtovanje SEO za novo spletno stran – skupaj s poslovnimi cilji, ključnimi besedami, strukturo strani in vsebinskim načrtom.
Po lansiranju lahko nato vzpostavimo zelo uporaben začetni posnetek stanja.
Koliko URL-jev je indeksiranih? Za koliko relevantnih poizvedb se pojavljamo? Katere strani prve pridobivajo prikaze? Od kod prihaja začetni promet? Katere pristajalne strani ustvarjajo prve konverzije?
Čez tri ali šest mesecev teh številk ne gledamo več izolirano.
Primerjamo jih z izhodiščem.
In prav to je ena največjih vrednosti dobro postavljene spletne analitike: ne pove nam samo, koliko obiskovalcev imamo danes, ampak ali se spletno mesto skozi čas premika v smer, zaradi katere smo ga sploh postavili.
Ko vse skupaj seštejemo, pridemo do nekoliko neprijetnega zaključka tega pregleda: za dobro analitiko očitno ne obstaja eno samo »najboljše orodje«.
Potrebujemo kombinacijo. Vprašanje je samo, katera kombinacija je za slovensko spletno stran dejansko smiselna in kdaj dodatna orodja samo ustvarjajo še več podatkov, ki jih nihče ne uporablja.
Ali potrebujete eno analitično orodje ali kombinacijo več
Za večino spletnih strani je najboljša kombinacija več analitičnih orodij, saj posamezno orodje odgovarja samo na del vprašanj. Za osnovni komplet običajno zadostujejo Google Analytics 4, Google Search Console in Microsoft Clarity, dodatna SEO ter tehnična orodja pa vključimo glede na velikost in cilje spletnega mesta.
Če bi morali izbor res poenostaviti, bi ga zastavili tako:
Manjša predstavitvena spletna stran: GA4 + Search Console + Clarity.
Spletna trgovina: enak osnovni komplet, vendar z bistveno natančneje nastavljenim merjenjem konverzij in prihodkov.
Spletna stran, ki resno vlaga v SEO: osnovnemu kompletu dodamo Ahrefs ali Semrush ter tehnični crawler, kot je Screaming Frog.
Večji projekt: podatke iz različnih virov je smiselno združiti še v dashboard, na primer z Looker Studiem, da ključnih kazalnikov ne iščemo vsak teden v petih različnih orodjih.
Pri izbiri pa bi upoštevali še strošek, ki ga ceniki običajno ne pokažejo.
To je čas za uporabo orodja.
Plačevati profesionalno SEO platformo zato, da jo nekdo odpre enkrat na dva meseca, nima veliko smisla. Enako velja za dashboard s petdesetimi metrikami, če se na podlagi njih nikoli nič ne spremeni.
Zato bi analitični stack gradili postopoma.
Najprej potrebujemo podatke o obisku, Googlu in konverzijah. Nato dodamo orodje šele takrat, ko se pojavi vprašanje, na katerega z obstoječimi podatki ne moremo dobro odgovoriti.
Tako pridemo tudi do precej preprostega kriterija za »najboljše« orodje:
najboljše analitično orodje ni tisto z največ funkcijami, ampak tisto, ki nam pomaga sprejeti boljšo naslednjo odločitev.
In če podatke že zbiramo, vendar iz njih še vedno ne znamo ugotoviti, kaj bi bilo na spletni strani smiselno izboljšati najprej, problem morda ni več izbira orodja, ampak sama analiza.
Katero orodje za analitiko spletne strani bi izbrali za začetek
Če začenjate z analitiko spletne strani, bi najprej izbrali Google Analytics 4 in Google Search Console. Prvi pokaže, kaj se dogaja z obiskom in konverzijami, drugi pa, kako je spletna stran vidna v Googlu. Microsoft Clarity bi dodali kot tretje brezplačno orodje za spremljanje vedenja obiskovalcev.
Šele nato bi razmišljali o plačljivih rešitvah.
Če začnemo resneje izvajati SEO in potrebujemo podatke o konkurenci, ključnih besedah ter backlinkih, postaneta zanimiva Ahrefs ali Semrush. Če imamo večje spletno mesto in želimo tehnični pregled večjega števila URL-jev, dodamo Screaming Frog.
Pri izbiri zato ne bi izhajali iz vprašanja:
»Katero orodje uporablja največ SEO strokovnjakov?«
Izhajali bi iz problema.
Če ne vemo, od kod prihajajo stranke, potrebujemo boljše merjenje prometa in konverzij.
Če ne vemo, zakaj izgubljamo organski obisk, potrebujemo podatke o dogajanju v Googlu.
Če imamo obisk, vendar slabo konverzijo, potrebujemo boljši vpogled v vedenje uporabnikov.
Če nas zanima, zakaj konkurenti dobivajo več organske vidnosti, potrebujemo konkurenčno SEO analizo.
In če imamo že vse te podatke, pa še vedno ne vemo, kaj na spletni strani narediti najprej, nakup še enega orodja verjetno ne bo rešil problema.
Takrat ne potrebujemo nujno več analitike.
Potrebujemo boljšo interpretacijo analitike, ki jo že imamo.
Kaj bi torej priporočili slovenski spletni strani
Za večino slovenskih spletnih strani bi začeli z Google Analytics 4, Google Search Console in Microsoft Clarity. Ta kombinacija je brezplačna in odgovori na tri osnovna vprašanja: od kod prihaja obisk, kako nas uporabniki najdejo v Googlu in kaj nato počnejo na spletni strani.
Plačljiva orodja bi dodajali šele, ko za njih obstaja konkreten razlog.
Za resnejše SEO delo bi izbrali Ahrefs ali Semrush, pri tehnično zahtevnejših in večjih spletnih mestih Screaming Frog, za spremljanje hitrosti pa PageSpeed Insights.
Po našem pregledu je zato nekoliko zgrešeno iskati absolutnega zmagovalca.
Google Analytics je lahko najboljše orodje za eno vprašanje in popolnoma napačno za naslednje.
Precej boljša spletna analitika nastane, ko podatke iz različnih virov povežemo in iz njih znamo določiti naslednjo potezo.
To je tudi glavni zaključek, ki bi ga iz te primerjave potegnili na Herk.si: ne zbirajte več podatkov, kot jih lahko uporabite.
Začnite z osnovnim kompletom. Naučite se prepoznati spremembe. Ko naletite na vprašanje, na katerega obstoječa orodja ne odgovorijo, dodajte naslednje.
Če pa podatkov že imate dovolj, vendar iz njih ne morete ugotoviti, zakaj spletna stran ne dosega pričakovanih rezultatov, naslednja investicija morda sploh ni novo analitično orodje.
Takrat je lahko precej bolj koristna strokovna interpretacija podatkov in določitev prioritet za izboljšanje spletne strani.