Peta je zadnji del stopala, ki nosi težo telesa pri stanju in hoji. Je kompleksna anatomska struktura, sestavljena iz kosti, vezi, mišic in tetiv.
Bolečina v peti je pogosta težava, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja. Še posebej neprijetna je jutarnja bolečina, ki se pogosto pojavi ob prvih korakih po daljšem mirovanju. Po ocenah trpi zaradi bolečin v peti kar 15% prebivalstva v nekem trenutku svojega življenja.
Bolečine v peti niso le nadležne, ampak lahko vodijo tudi do omejitev pri vsakodnevnih aktivnostih, športu in rekreaciji. Zato je pomembno, da vzroke za bolečino pravočasno prepoznamo in poiščemo ustrezno zdravljenje.
Plantarni fasciitis – glavni krivec
Anatomija plantarne fascije
Preden se poglobimo v plantarni fasciitis, je pomembno razumeti anatomijo stopala. Plantarna fascija je debela, vlaknasta vezivna ovojnica, ki se razteza po spodnjem delu stopala, od pete do prstov. Njena glavna naloga je podpora longitudinalnega loka stopala in absorpcija udarcev med hojo in tekom.

Kaj je plantarni fasciitis?
Plantarni fasciitis je vnetje plantarne fascije. To vnetje povzroča mikroskopske poškodbe v fasciji, kar vodi do bolečine, zlasti v predelu pete. Najpogosteje se ta bolečina pojavi zjutraj ob prvih korakih, saj se v času mirovanja vnetje umiri, ob obremenitvi pa se ponovno aktivira.
Simptomi plantarnega fasciitisa
- Bolečina v peti: Najpogostejši simptom je oster, boleč občutek v peti, zlasti ob prvih korakih zjutraj.
- Togost: Stopalo je lahko togo in omejeno v gibljivosti zjutraj.
- Bolečina pri hoji ali stanju: Bolečina se lahko stopnjuje med daljšim stanjem ali hojo.
- Oteklina: V nekaterih primerih se lahko pojavi rahla oteklina v predelu pete.
Vzroki za plantarni fasciitis
Vzroki za plantarni fasciitis so različni in pogosto se kombinirajo. Najpogostejši vključujejo:
- Preobremenitev: Prekomerna obremenitev stopala, zlasti pri športnikih ali ljudeh z zelo aktivnim življenjskim slogom.
- Ploska stopala: Ljudje s ploskimi stopali imajo večje tveganje za razvoj plantarnega fasciitisa, saj je pritisk na plantarno fascijo pri njih večji.
- Neprimerna obutev: Obutev brez zadostne opore za stopalni lok ali s pretrdimi podplati lahko prispeva k razvoju vnetja.
- Dejavniki tveganja: Starost, debelost, nenadna sprememba telesne teže, dolgotrajno stanje ali hoja po trdih površinah lahko povečajo tveganje.
Drugi možni vzroki bolečine v peti
Čeprav je plantarni fasciitis najpogostejši vzrok bolečine v peti, obstajajo tudi drugi, ki lahko povzročijo podobne simptome. Pomembno je, da se zavedamo teh možnosti, saj pravilna diagnoza omogoča učinkovitejše zdravljenje.
Tendonitis Ahilove tetive
Ahilova tetiva je najmočnejša tetiva v človeškem telesu in povezuje mišice zadnje lože podkolenice s petno kostjo. Ahilov tendonitis je vnetje te tetive, ki se pogosto pojavlja pri športnikih, zlasti tekačih in košarkarjih. Bolečina se običajno pojavi v predelu pete, vendar nekoliko višje kot pri plantarnem fasciitisu, in se poslabša pri aktivnosti.
Tendonitis Ahilove tetive
Stresni zlom petne kosti
Stresni zlom je majhna razpoka v kosti, ki nastane zaradi ponavljajočih se obremenitev. Petna kost je pogosto mesto, kjer se pojavijo stresni zlomi, zlasti pri tekačih na dolge proge. Simptomi stresnega zloma so podobni plantarnemu fasciitisu, vendar je bolečina običajno bolj lokalizirana in se lahko poslabša tudi pri mirovanju.
Trn v peti
Trn v peti (plantarni kalcinat) je koščena izraslina na spodnji strani petne kosti, ki se pogosto pojavlja v povezavi s plantarni fasciitisom. Ta izraslina sama po sebi ne povzroča bolečine, vendar lahko draži okoliška tkiva in poslabša simptome.

Burzitis
Burze so majhne vrečke, napolnjene s tekočino, ki delujejo kot blazinice med kosti, tetivami in mišicami. Burzitis je vnetje burze. V predelu pete se lahko vname retrokalkanealna burza, ki se nahaja za petno kostjo. Burzitis povzroča bolečino, oteklino in občutljivost v prizadetem predelu.

burzitis pete by sportdoctorlondon
Zdravljenje bolečine v peti zjutraj
Zdravljenje bolečine v peti je odvisno od vzroka in resnosti simptomov. Večina primerov se uspešno zdravi s konzervativnimi metodami, v nekaterih primerih pa je potrebno kirurško poseganje.
Konzervativno zdravljenje
Konzervativne metode so prva izbira pri zdravljenju bolečine v peti. Te vključujejo:
- Počitek: Zmanjšanje obremenitve na prizadeto stopalo je ključno za omogočanje celjenja.
- Leden obkladki: Leden obkladki zmanjšujejo vnetje in bolečino. Priporoča se 15-20 minut vsakih nekaj ur.
- Raztezanje: Redno izvajanje razteznih vaj za plantarno fascijo in Ahilovo tetivo pomaga pri povečanju gibljivosti in zmanjšanju napetosti v tkivih.
- Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID): Zdravila, kot so ibuprofen ali naproksen, zmanjšujejo vnetje in bolečino.
- Ortopedski vložki: Ortopedski vložki so prilagojene naprave, ki se vstavijo v obutev in zagotavljajo podporo stopalnim lokom ter zmanjšujejo pritisk na občutljiva področja.
- Vloga ortopedskih vložkov: Ortopedski vložki pomagajo pri porazdelitvi telesne teže po večjem delu stopala, s čimer zmanjšajo pritisk na plantarno fascijo. Pravilno izbrani vložki lahko tudi izboljšajo biomehaniko stopala in zmanjšajo tveganje za ponovitev bolečine.
- Vrste ortopedskih vložkov: Obstajajo različni tipi ortopedskih vložkov, od standardnih, ki so na voljo v lekarnah, do individualno prilagojenih vložkov, ki jih izdelajo po meri vaših stopal.
- Izbira pravih vložkov: Izbira pravih ortopedskih vložkov je odvisna od vzroka bolečine in individualnih potreb. Priporočljivo je, da se posvetujete z ortopedom ali fizioterapevtom.
- Učinkovitost: Študije so pokazale, da so ortopedski vložki učinkovito sredstvo za zdravljenje plantarnega fasciitisa. V kombinaciji z drugimi konzervativnimi metodami lahko znatno zmanjšajo bolečino in izboljšajo funkcijo stopala. Vendar pa je pomembno poudariti, da učinkovitost ortopedskih vložkov ni enaka pri vseh posameznikih.
- Fizioterapija: Fizioterapevti lahko z različnimi tehnikami, kot so manualna terapija, ultrazvok, elektroterapija in terapevtske vaje, zmanjšajo bolečino in izboljšajo funkcijo stopala.

Invazivne metode
Če konzervativno zdravljenje ne prinese želenega učinka, se lahko uporabijo bolj invazivne metode:
- Injekcije kortikosteroidov: Injekcije kortikosteroidov neposredno v vneto področje lahko hitro zmanjšajo vnetje in bolečino. Vendar pa imajo lahko neželene učinke, zato se uporabljajo le v izbranih primerih.
- Ekstrakorporalno šok valovanje (ESWT): Ta terapija uporablja zvočne valove za spodbujanje celjenja poškodovanega tkiva.
- Operacija: Kirurški poseg je običajno zadnja možnost in se priporoča le, če so vse druge metode neuspešne. Najpogostejša operacija pri plantarnem fasciitisu je kirurško odstranjanje poškodovanega dela plantarne fascije.
Preprečevanje bolečine v peti
Čeprav bolečine v peti pogosto nastanejo nenadoma, lahko z nekaj preprostimi ukrepi znatno zmanjšamo tveganje za njihov nastanek ali ponovitev.
Redna telesna aktivnost
Morda se zdi paradoksalno, vendar je redna telesna aktivnost eden najboljših načinov za preprečevanje bolečine v peti. Seveda je pomembno, da je aktivnost prilagojena našim zmožnostim in da izbiramo primerne vaje. Redna aerobna aktivnost, kot je hitra hoja, tek ali plavanje, krepi mišice stopala in gležnja ter izboljšuje cirkulacijo. Pomembno je tudi vključiti vaje za moč, ki krepijo mišice spodnjega dela noge.
Primerna obutev
Obutev ima ključno vlogo pri preprečevanju bolečine v peti. Najboljša obutev je tista, ki nudi dobro oporo stopalnemu loku, ima blažilni podplat in je primerna za aktivnost, ki jo izvajamo. Pri nakupu nove obutve je priporočljivo, da jo merimo proti koncu dneva, ko so stopala nekoliko otekla.
Študije so pokazale, da lahko uporaba obutve z dobro podporo stopalnega loka zmanjša tveganje za razvoj plantarnega fasciitisa za kar 30%.
Nadzor telesne teže
Odvečna telesna teža povečuje pritisk na stopala in sklepe, s tem pa tudi tveganje za razvoj bolečine v peti. Zato je vzdrževanje zdrave telesne teže pomemben preventivni ukrep.
Raztezanje stopal in gležnjev
Redno raztezanje mišic stopala in gležnja izboljša gibljivost in elastičnost tkiv ter pomaga preprečiti nastanek napetosti in vnetja. Priporočljivo je, da raztezne vaje izvajamo vsak dan, po nekaj minut.
Nekateri primeri razteznih vaj:
- Raztezanje plantarne fascije: Sedenje na stolu, ovijanje brisače okoli prstov in nežno vlečenje naprej.
- Raztezanje Ahilove tetive: Stojanje ob steni, nagibanje naprej in pritisk na steno, dokler ne začutimo raztezanja v podplatu.
Dodatni nasveti
- Ogrevanje pred fizično aktivnostjo: Pred vsako vadbo je pomembno, da se dobro ogrejemo, da pripravimo mišice in sklepe na napor.
- Hlajenje po vadbi: Po vadbi je priporočljivo narediti nekaj lahkih razteznih vaj in ohladiti mišice.
- Uporaba vložkov: Če imate ploska stopala ali druge nepravilnosti stopala, lahko uporaba ortopedskih vložkov pomaga pri razbremenitvi pritiska na plantarno fascijo.
Preberite si več: