Artritis je skupno ime za številne bolezni, ki povzročajo vnetje sklepov, bolečino, jutranjo okorelost in zmanjšano gibljivost. Med najpogostejše kronične oblike vnetnega artritisa sodijo revmatoidni artritis, psoriatični artritis in spondiloartritisi. Čeprav gre za različne bolezni, jih povezuje prekomerno delovanje imunskega sistema, ki povzroča dolgotrajno vnetje sklepov, hrbtenice in drugih tkiv.
Med najpomembnejše vrste artritisa sodijo revmatoidni artritis, psoriatični artritis in skupina bolezni, ki jih imenujemo spondiloartritisi. Gre za avtoimunske bolezni, pri katerih imunski sistem napade lastna tkiva. Posledica so kronično vnetje, bolečine v sklepih in utrujenost, pogosto pa tudi prizadetost kože, oči, črevesja ali hrbtenice.
V tem vodniku boste izvedeli, kaj je artritis, kako se posamezne bolezni razlikujejo, kateri so najpogostejši simptomi ter kako poteka diagnoza in zdravljenje. Pogledali bomo tudi, katere vrste artritisa so najpogostejše in kakšno vlogo imajo pri lajšanju simptomov podporne metode, kot so aparati za magnetoterapijo. Namen članka je, da na enem mestu ponudi pregled ključnih informacij za vse, ki se soočajo z bolečinami v sklepih ali iščejo zanesljive informacije o kroničnem vnetnem artritisu.
Artritis in najpogostejše kronične vrste artritisa
Artritis pomeni vnetje enega ali več sklepov. Najpogostejši simptomi so bolečina, oteklina, jutranja okorelost in omejena gibljivost. Če težave trajajo več kot šest tednov, je smiselno pomisliti na kronično obliko bolezni.
Po podatkih strokovne revije Nature Reviews Rheumatology ima revmatoidni artritis približno 0,5 do 1 % odrasle populacije po svetu. Psoriatični artritis se razvije pri približno 20 do 30 % ljudi z luskavico, spondiloartritisi pa prizadenejo okoli 1 % populacije. Ti podatki kažejo, da so kronične vnetne bolezni sklepov razmeroma pogoste.
Kljub podobnim simptomom se posamezne vrste artritisa med seboj razlikujejo.
Kaj je značilno za vnetni artritis?
Pri vnetnem artritisu imunski sistem sproži vnetje sklepne ovojnice in drugih tkiv. Bolečina je običajno izrazitejša v mirovanju, jutranja okorelost pa pogosto traja več kot 30 minut.
Tipični znaki vključujejo:
- otečene in boleče sklepe,
- občutek toplote v sklepih,
- utrujenost,
- zmanjšano gibljivost,
- izboljšanje simptomov ob gibanju.
To je pomembna razlika v primerjavi z obrabnim artritisom oziroma osteoartrozo, pri kateri se bolečina navadno poslabša ob obremenitvi.
Zakaj je zgodnje prepoznavanje tako pomembno?
Pri revmatoidnem artritisu lahko trajne poškodbe sklepov nastanejo že v prvih dveh letih bolezni. Zgodnje zdravljenje pomembno zmanjša tveganje za deformacije, invalidnost in zmanjšano kakovost življenja.
Če se pojavljajo dolgotrajne bolečine v sklepih, nočna bolečina v križu ali otekanje prstov, je priporočljiv pregled pri revmatologu. Pravočasna diagnoza pogosto bistveno izboljša dolgoročni potek bolezni.
Revmatoidni artritis: najpogostejša avtoimunska oblika artritisa
Revmatoidni artritis je kronična avtoimunska bolezen, ki najpogosteje prizadene male sklepe rok, zapestij in stopal. Bolezen se običajno razvija postopoma, simptomi pa lahko trajajo več mesecev, preden postane diagnoza jasna.
Po podatkih Ameriškega kolidža za revmatologijo ženske zbolijo približno trikrat pogosteje kot moški. Najpogosteje se bolezen začne med 30. in 60. letom starosti.
Najpogostejši simptomi revmatoidnega artritisa
Revmatoidni artritis pogosto povzroča:
- jutranjo okorelost, ki traja več kot eno uro,
- simetrične bolečine v obeh rokah ali stopalih,
- otekanje prstnih sklepov,
- izrazito utrujenost,
- občasno povišano telesno temperaturo.
Značilno je, da so prizadeti isti sklepi na obeh straneh telesa.
Kako poteka diagnoza?
Diagnoza temelji na kombinaciji kliničnega pregleda, laboratorijskih izvidov in slikovnih preiskav. Pogosto se določajo revmatoidni faktor (RF), protitelesa anti-CCP ter vnetni kazalci, kot sta CRP in sedimentacija. Ultrazvok in magnetna resonanca lahko pokažeta vnetje že v zgodnji fazi bolezni.
Zdravljenje revmatoidnega artritisa
Osnova zdravljenja so zdravila, ki spreminjajo potek bolezni (DMARD), med katerimi je najpogosteje uporabljen metotreksat. Če to ni dovolj, se uvedejo biološka zdravila ali tarčna sintetična zdravila.
Cilj zdravljenja je doseči remisijo ali vsaj nizko aktivnost bolezni. Ob uspešnem zdravljenju lahko večina bolnikov živi aktivno življenje.
Pomembni so tudi:
- redna telesna dejavnost,
- fizioterapija,
- vzdrževanje primerne telesne teže,
- opustitev kajenja.
Psoriatični artritis: ko artritis spremlja luskavico
Psoriatični artritis je kronična vnetna bolezen, povezana z luskavico. Pri nekaterih se najprej pojavijo kožne spremembe, pri drugih pa bolečine v sklepih nastopijo pred vidno luskavico.
Približno 20 do 30 % bolnikov z luskavico razvije tudi psoriatični artritis. Bolezen lahko prizadene sklepe, narastišča kit, hrbtenico in nohte.
Kako prepoznati psoriatični artritis?
Najpogostejši simptomi vključujejo:
- boleče in otekle sklepe,
- klobasasto otečene prste (daktilitis),
- bolečine v petah,
- spremembe na nohtih,
- jutranjo okorelost.
Zelo značilno je, da bolezen ne prizadene vedno simetrično obeh strani telesa.
Povezava med luskavico in sklepi
Luskavica ni le kožna bolezen. Gre za sistemsko vnetno stanje, ki lahko prizadene več organskih sistemov. Če ima oseba luskavico in se pojavijo bolečine v sklepih, je potreben čimprejšnji pregled.
Zdravljenje psoriatičnega artritisa
Zdravljenje vključuje protivnetna zdravila, klasične DMARD in biološka zdravila. Izbira terapije je odvisna od tega, ali so bolj prizadeti sklepi, koža ali hrbtenica.
Pomembna je tudi skrb za splošno zdravje, saj imajo bolniki pogosteje presnovni sindrom, debelost in srčno-žilne bolezni.
Spondiloartritisi: vnetje hrbtenice, sklepov in narastišč kit
Spondiloartritisi so skupina sorodnih bolezni, ki pogosto prizadenejo hrbtenico, križnične sklepe in mesta, kjer se kite pripenjajo na kost. Sem sodijo aksialni spondiloartritis, ankilozirajoči spondilitis, reaktivni artritis in enteropatski artritis.
Po ocenah strokovnih združenj ima genetski označevalec HLA-B27 prisoten približno 80 do 90 % bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom, vendar sam po sebi ne pomeni, da bo bolezen zagotovo nastala.
Značilni simptomi spondiloartritisov
Najpogostejši znaki so:
- bolečina v spodnjem delu hrbta, ki traja več kot tri mesece,
- izboljšanje bolečine z gibanjem,
- nočno prebujanje zaradi bolečin,
- jutranja okorelost,
- bolečine v petah ali drugih narastiščih kit.
Bolečina se pogosto začne pred 45. letom starosti.
Kaj je aksialni spondiloartritis?
Aksialni spondiloartritis prizadene predvsem hrbtenico in križnične sklepe. Če bolezen napreduje, lahko pride do postopnega zmanjšanja gibljivosti hrbtenice. Zgodnja diagnoza je pomembna, saj sodobna zdravila lahko učinkovito zmanjšajo vnetje in upočasnijo napredovanje bolezni.
Kako poteka diagnoza vnetnega artritisa?
Ko zdravnik posumi na artritis, je pomembno ugotoviti, za katero obliko bolezni gre. Simptomi se lahko prekrivajo, vendar so pristopi zdravljenja različni. Zato diagnoza temelji na kombinaciji pogovora, kliničnega pregleda, laboratorijskih testov in slikovnih preiskav.
Pri večini bolnikov je do postavitve diagnoze potrebnih več korakov. Po podatkih evropskega združenja EULAR je cilj, da je bolnik z vnetnim artritisom pregledan pri revmatologu v šestih tednih od pojava simptomov, saj zgodnje zdravljenje bistveno izboljša izid bolezni.
Katere preiskave se najpogosteje uporabljajo?
Med najpogostejšimi preiskavami so:
- krvne preiskave (CRP, sedimentacija),
- revmatoidni faktor (RF),
- protitelesa anti-CCP,
- testiranje HLA-B27,
- ultrazvok sklepov,
- rentgensko slikanje,
- magnetna resonanca.
Pri revmatoidnem artritisu so anti-CCP protitelesa zelo specifična in pogosto prisotna že v zgodnji fazi bolezni. Pri spondiloartritisih je posebej uporabna magnetna resonanca križnično-črevničnih sklepov, saj lahko pokaže vnetje še pred rentgenskimi spremembami.
Kdaj obiskati zdravnika?
Pregled pri revmatologu je priporočljiv, če:
- jutranja okorelost traja več kot 30 minut,
- so sklepi otečeni več kot šest tednov,
- se pojavljajo bolečine v križu, ki se izboljšajo z gibanjem,
- imate luskavico in bolečine v sklepih,
- se pojavi nepojasnjena utrujenost.
Artritis je bolezen, pri kateri čas igra pomembno vlogo. Čim prej je postavljena diagnoza, tem večja je možnost, da se preprečijo trajne poškodbe sklepov.
Zdravljenje: kako obvladovati kronični artritis
Sodobno zdravljenje je v zadnjih dveh desetletjih močno izboljšalo prognozo bolnikov. Pri številnih ljudeh je danes mogoče doseči remisijo, kar pomeni, da bolezen ne povzroča pomembnega vnetja ali napredovanja poškodb.
Zdravljenje je individualno in je odvisno od vrste artritisa, aktivnosti bolezni ter prisotnosti drugih zdravstvenih težav.
Zdravila, ki spreminjajo potek bolezni
Najpogosteje uporabljene skupine zdravil so:
- nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID),
- glukokortikoidi,
- klasična DMARD zdravila (npr. metotreksat),
- biološka zdravila,
- tarčna sintetična zdravila (JAK inhibitorji).
Metotreksat ostaja temelj zdravljenja revmatoidnega artritisa in pogosto tudi psoriatičnega artritisa. Pri spondiloartritisih so zelo učinkovita biološka zdravila, ki zavirajo TNF-alfa ali interlevkin-17.
Pomen gibanja in rehabilitacije
Redna telesna aktivnost je ključni del zdravljenja. Raziskave kažejo, da zmerna vadba zmanjšuje bolečino, izboljša gibljivost in zmanjšuje utrujenost.
Priporočljive aktivnosti vključujejo:
- hojo,
- plavanje,
- kolesarjenje,
- raztezne vaje,
- vadbo za moč.
Pri spondiloartritisih je vsakodnevna vadba posebej pomembna za ohranjanje gibljivosti hrbtenice.
Magnetoterapija: podpora pri lajšanju simptomov
Mnogi bolniki z artritisom iščejo dodatne možnosti za zmanjšanje bolečine. Med pogosto omenjenimi rešitvami so aparati za magnetoterapijo, ki uporabljajo pulzirajoča elektromagnetna polja.
Magnetoterapija ni nadomestilo za zdravljenje, ki ga predpiše revmatolog, lahko pa pri nekaterih bolnikih predstavlja dopolnilno metodo za obvladovanje simptomov.
Kako delujejo aparati za magnetoterapijo?
Aparati ustvarjajo nizkofrekvenčna elektromagnetna polja, ki lahko vplivajo na prekrvavitev in celične procese v tkivih. Nekateri uporabniki poročajo o:
- zmanjšanju bolečine,
- manjši okorelosti,
- hitrejšem okrevanju po obremenitvah,
- boljšem počutju.
Magnetoterapijo je smiselno razumeti kot podporno, ne pa osnovno terapijo.
Kdaj je magnetoterapija lahko koristna?
Bolniki jo najpogosteje uporabljajo:
- pri kroničnih bolečinah v sklepih,
- pri jutranji okorelosti,
- po fizioterapiji,
- kot del celostnega pristopa.
Pred uporabo je priporočljiv posvet z zdravnikom, zlasti pri osebah s srčnim spodbujevalnikom, med nosečnostjo ali pri drugih posebnih zdravstvenih stanjih.
Pogosta vprašanja o artritisu
Veliko ljudi v iskalnikih postavlja podobna vprašanja. Spodaj so kratki in jasni odgovori.
Ali je artritis ozdravljiv?
Večina kroničnih vnetnih oblik ni dokončno ozdravljiva, vendar je bolezen mogoče zelo dobro nadzorovati. Mnogi bolniki ob ustreznem zdravljenju živijo brez pomembnejših omejitev.
Kakšna je razlika med artrozo in artritisom?
Artroza je degenerativna obraba sklepa. Artritis pa pomeni vnetje, ki ga povzroča prekomerno delovanje imunskega sistema ali drug vzrok.
Ali prehrana vpliva na simptome?
Uravnotežena prehrana lahko pomaga zmanjšati sistemsko vnetje. Koristni so:
- mastne ribe,
- olivno olje,
- zelenjava,
- sadje,
- polnovredna živila.
Debelost lahko poslabša psoriatični artritis in zmanjša učinkovitost zdravljenja.
Ali lahko stres poslabša bolezen?
Da. Stres pogosto poveča zaznavanje bolečine in lahko prispeva k poslabšanju simptomov. Tehnike sproščanja in kakovosten spanec so zato pomemben del obvladovanja bolezni.
Zaključek: artritis zahteva zgodnje ukrepanje
Artritis ni ena sama bolezen, temveč široka skupina vnetnih stanj. Med najpogostejše kronične oblike sodijo revmatoidni artritis, psoriatični artritis in spondiloartritisi. Čeprav imajo različne značilnosti, jih povezuje kronično vnetje, ki lahko brez zdravljenja povzroči trajne poškodbe sklepov in hrbtenice.
Dobra novica je, da so možnosti zdravljenja danes bistveno boljše kot nekoč. Z zgodnjo diagnozo, ustreznimi zdravili, redno vadbo in podporno terapijo, kot so aparati za magnetoterapijo, lahko večina bolnikov doseže dobro kakovost življenja.
Če imate dolgotrajne bolečine v sklepih, jutranjo okorelost ali luskavico skupaj s sklepnimi težavami, je smiseln čimprejšnji posvet z zdravnikom. Pri vnetnem artritisu je hitro ukrepanje eden najpomembnejših korakov za zaščito sklepov in ohranjanje aktivnega življenja.
Dodatno branje